-
1 man
[mæn] 1. plural - men; noun1) (an adult male human being: Hundreds of men, women and children; a four-man team.) mož2) (human beings taken as a whole; the human race: the development of man.) človek3) (obviously masculine male person: He's independent, tough, strong, brave - a real man!) moški4) (a word sometimes used in speaking informally or giving commands to someone: Get on with your work, man, and stop complaining!) človek5) (an ordinary soldier, who is not an officer: officers and men.) vojak6) (a piece used in playing chess or draughts: I took three of his men in one move.) figura2. verb(to supply with men (especially soldiers): The colonel manned the guns with soldiers from our regiment.) oskrbeti z moštvom- - man- manhood
- mankind
- manly
- manliness
- manned
- man-eating
- man-eater
- manhandle
- manhole
- man-made
- manpower
- manservant
- mansized
- mansize
- manslaughter
- menfolk
- menswear
- as one man
- the man in the street
- man of letters
- man of the world
- man to man
- to a man* * *I [mæn]noun(plural men) mož, človek, človeštvo; sluga, vojak, mornar; figura (šah, dama); history vazal; plural vojaki, mornarji, delavci, moštvoman alive! — človek božji!as one man — kot en mož, enoglasnoto be only half a man — biti nemožat, biti samo pol možainner man — duša, humorously želodeca man of straw — lutka, človek zvenečega imena a brez denarjaman about town — lahkoživec, gizdalinold man — botany božje drevce, nautical slang kapitanII [mæn]transitive verbmilitary & nautical oskrbeti z moštvom (posadko, vojaki, mornarji); nautical sklicati (mornarje) na mesta; zasesti delovno mesto, biti zaposlen s čim; figuratively okrepiti, ojunačitito man o.s. — ojunačiti seIII [mæn]adjectivemoškega spola (npr. man cook kuhar) -
2 alive
1) (living and not dead: Queen Victoria was still alive in 1900.) živ2) (full of activity: The town was alive with policemen on the day of the march.) mrgoleč•- alive to* * *I [əláiv]adverbpri življenju(colloquially) look alive — pohiti!, pazi!II [əláiv]adjectiveživ, živahen; electrical pod napetostjo; veljaven; dovzeten; zavesten; produktivenare you alive to what is going on? — veste, kaj se dogaja?to be fully alive to s.th. — jasno se česa zavedatiman alive! — človek božji!there's no man alive who can... — nihče na svetu ne more... -
3 cock
[kok] 1. noun1) (the male of birds, especially of the domestic fowl: a cock and three hens; ( also adjective) a cock sparrow.) petelin2) (a kind of tap for controlling the flow of liquid, gas etc.) pipa3) (a slang word for the penis.) klinec2. verb1) (to cause to stand upright or to lift: The dog cocked its ears.) pokonci (se) postaviti2) (to draw back the hammer of (a gun).) napeti3) (to tilt up or sideways (especially a hat).) na stran pomakniti•- cockerel- cocky
- cock-and-bull story
- cock-crow
- cock-eyed
- cocksure* * *I [kɔk]nounpetelin, (tudi na puški); petelinje petje; figuratively vodja; pipa, vetrnica; poševna lega klobuka na glavi; jeziček (na tehtnici); kazalec (na sončni uri); nautical medkrov; pilotov sedež; bahač, kolovodja; vulgar spolni udthat cock won't fight — tukaj nekaj ni v redu, to ne bo držalothe cock of the walk ( —ali roost) — glavna oseba, samozavestnežfamiliarly old cock — ljubi moj, človek božjiII [kɔk]1.transitive verb(up) pokonci postaviti; (klobuk) na stran pomakniti; napeti petelina na puški;2.intransitive verbšopiriti seto cock one's ears — z ušesi striči, prisluhnitito cock one's eye at s.o. — namigniti komuAmerican colloquially to go off half cocked — prenagliti seknocked into a cocked hat — onemel, osupel; popolnoma premaganIII [kɔk]1.nounkopica sena;2.transitive verbspravljati v kopice
См. также в других словарях:
bôžji — a e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
člôvek — éka m ed. in dv. (ó ẹ) 1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti: človek in narava; človek se rodi, umrje; te živali se bojijo človeka; anatomija človeka; razlika med človekom in živaljo 2. oseba neglede na spol ali oseba moškega spola: neki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljudjé — ljudí m mn., daj. ljudém, tož. ljudí, mest. ljudéh, or. ljudmí (ẹ̑) 1. množina od človek, razen 4: a) ta žival se boji ljudi; kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali; prevoz ljudi in tovora; trupla ubitih ljudi; zdravniški poskusi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vólja — e ž (ọ) 1. sposobnost hotenja: človek ima um in voljo; krepiti, razvijati, utrjevati voljo; ekspr. zlomiti komu voljo; slabotna, trdna volja; človek močne, ekspr. železne volje / nima lastne volje ni samostojen v odločanju / svobodna volja //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glás — ú tudi a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blagoslòv — óva m (ȍ ọ̄) 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev // v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dán — dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi: rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑) 1. čas… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gréh — a m (ẹ) 1. rel. kršitev božje ali cerkvene zapovedi: krasti je greh; kesati, spovedati se grehov; delati grehe; odpustiti grehe; pokoriti se za grehe; velik greh; greh proti šesti božji zapovedi / izvirni greh; mali greh; smrtni greh kršitev… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gròb — grôba m, mest. ed. grôbu in gróbu; mn. grobóvi tudi grôbi, mest. mn. stil. grobéh (ȍ ó) prostor v zemlji za pokop mrliča: pokopati, položiti koga v grob; spustiti krsto v grob / pesn. črni, hladni grob; molči kot grob; bilo je tiho kakor v grobu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
